Klopi sodijo med najnevarnejše zunanje zajedavce v Sloveniji, ki prenašajo povzročitelje resnih bolezni, kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Z ustrezno preventivo lahko tveganje za ugriz bistveno zmanjšamo.
Klopi so med najbolj poznanimi zunanjimi zajedavci. Čeprav so majhni in jih pogosto opazimo šele po ugrizu, lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi in živali. Njihov ugriz je običajno neboleč, zato lahko ostanejo prisesani več ur ali celo dni, medtem pa se hranijo s krvjo gostitelja.
Največjo nevarnost predstavljajo bolezni, ki jih lahko prenašajo.
Gre za najpogostejšo bolezen, ki jo prenašajo klopi v Sloveniji. Eden prvih znakov je značilna rdečina, ki se postopoma širi okoli mesta ugriza.
Virusna bolezen lahko prizadene osrednje živčevje in povzroči resne zdravstvene zaplete. Proti KME je na voljo učinkovito cepljenje.
Klopi lahko prenašajo tudi druge bakterijske in virusne povzročitelje bolezni pri ljudeh ter domačih živalih.
Zaradi tega je preventiva najboljši način zaščite.
Klopi za svoj razvoj potrebujejo vlažno okolje, senco in gostitelje, s katerimi se prehranjujejo. Najraje se zadržujejo na rastlinju, kjer čakajo, da se mimo njih sprehodi človek ali žival.
Najpogosteje jih najdemo v gozdovih, na travnikih, ob sprehajalnih poteh, v parkih, na vrtovih in drugih zelenih površinah. Zaradi podnebnih sprememb in milejših zim so klopi aktivni vedno daljše obdobje leta, zato zaščita pred njimi ni pomembna le spomladi in poleti, temveč vse od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
V nasprotju s splošnim prepričanjem klopi ne skačejo z dreves in ne letijo. Na vrhovih trav in nižjega rastlinja čakajo na gostitelja ter se nanj oprimejo ob neposrednem stiku.
Njihova aktivnost je odvisna predvsem od temperature in vlage. Najbolj dejavni so, ko temperature presežejo približno 7 °C, zato jih lahko ob blagih zimah srečamo skoraj vse leto.
Ker je ugriz klopa skoraj neboleč, ga večina ljudi ne opazi takoj. Klopa pogosto odkrijemo šele med pregledovanjem kože po sprehodu ali kopanju.
Najpogostejši znaki ugriza so:
Po vsakem obisku narave je priporočljivo temeljito pregledati celotno telo, posebno pozornost pa nameniti predelom, kjer je koža tanjša:
Pri otrocih je pregled še posebej pomemben, saj se klopi pogosto prisesajo na lasišče ali za ušesa, kjer jih hitro spregledamo.
Čeprav popolne zaščite pred klopi ni, lahko z nekaj preprostimi ukrepi bistveno zmanjšamo možnost ugriza. Ključno je, da zaščito kombiniramo s preventivnim ravnanjem in uporabo kakovostnih repelentov.
Priporočamo:
✔ Pred odhodom v naravo uporabite repelent proti klopom na izpostavljenih delih kože in po potrebi tudi na oblačilih.
✔ Nosite svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, saj na njih klopa hitreje opazite.
✔ Med sprehodom se držite urejenih poti in se izogibajte visoki travi ter gostemu grmovju.
✔ Po vrnitvi domov temeljito preglejte telo, oblačila in opremo, posebno pozornost pa namenite otrokom in hišnim ljubljenčkom.
✔ Če odkrijete prisesanega klopa, ga čim prej odstranite s tanko pinceto. Primite ga čim bližje koži in ga enakomerno izvlecite brez vrtenja ali stiskanja telesa klopa.
✔ Mesto ugriza po odstranitvi razkužite in ga v naslednjih tednih opazujte. Če se pojavi značilna rdečina ali drugi simptomi bolezni, se posvetujte z zdravnikom.
Redna uporaba Effect Protect repelentov je eden najučinkovitejših načinov zaščite pred klopi, še posebej med pohodništvom, športnimi dejavnostmi, delom na vrtu, kampiranjem ali drugimi aktivnostmi na prostem.
Travniški klop postaja v Sloveniji vse pogostejši. Največkrat zajedavci napadajo pse, lahko pa se prisesajo tudi na človeka. Prenaša nekatere bolezni domačih živali in se najpogosteje pojavlja na travnikih ter v bližini vodnih površin.
Navadni klop je najpogostejša vrsta v Sloveniji in večjem delu Evrope. Najdemo ga v gozdovih, na travnikih, v parkih in na vrtovih. Je glavni prenašalec lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa.
Klopi so najbolj aktivni od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ko temperatura preseže približno 7 °C. Njihova aktivnost doseže vrhunec spomladi in jeseni, ob milejših zimah pa jih lahko srečamo skoraj vse leto.
Najpogosteje jih najdemo v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih, v visoki travi, grmovju, parkih, na vrtovih in ob sprehajalnih poteh. Prisotni so tudi v mestnih zelenicah in rekreacijskih parkih.
Klopa odstranite čim prej s tanko pinceto. Primite ga čim bližje koži in ga previdno izvlecite z enakomernim potegom. Klopa ne stiskajte, ne vrtite in ga ne mažite z oljem, alkoholom ali drugimi sredstvi, saj lahko s tem povečate možnost prenosa povzročiteljev bolezni.
Ne. Večina klopov ni okuženih, vendar tega ni mogoče ugotoviti po videzu. Zato je priporočljivo vsak ugriz jemati resno, klopa čim prej odstraniti in mesto ugriza nekaj tednov opazovati.
Najbolj učinkovita zaščita vključuje uporabo Effect Protect repelentov, nošenje primernih oblačil, izogibanje visoki travi ter pregled telesa po vsakem obisku narave. Pri daljšem zadrževanju na prostem je priporočljivo repelent po potrebi ponovno nanesti v skladu z navodili proizvajalca.
Da. Klopi pogosto napadajo pse in mačke ter lahko prenašajo bolezni tudi nanje. Po sprehodu je priporočljivo pregledati dlako živali in uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jih priporoča veterinar.
Klopi so nepogrešljiv spremljevalec pomladi in poletja. Najdemo jih v gozdovih, na travnikih, vrtovih in celo v parkih, zato sta pravočasna zaščita in pregled po bivanju v naravi ključna.
.png)
