Že en sam klop nam lahko spremeni življenje za vedno

Klop za preobrazbo med posameznimi fazami potrebuje obrok krvi. Ker je njihov življenjski cikel izjemno dolg, so zelo učinkoviti pri shranjevanju virusov.

Klopi se najraje zadržujejo v vlažnih listnatih gozdovih z gosto grmičasto podrastjo. Vse pogostejši pa so primeri, ko se s klopom vrnemo kar s svojega vrta ali iz bližnjega parka! Na svoje žrtve čakajo v podrasti, kjer splezajo nanje. Pri tem poiščejo mesto, kjer je koža najbolj mehka in prekrvavljena, na primer za ušesi, pod pazduho, na dimljah, dlaneh, lasišču ali stopalih. Ker ima klopova slina anastezijski učinek, vboda navadno ne čutimo.

Klop nima oči, ima pa zelo razvit vohalni organ na prednjih nogah, s katerim zazna toploto, gibanje, vonj in dih gostitelja. Ko izbere primeren trenutek, preskoči na žrtev, se je oprime z bodicami na sprednjih nogah in s pomočjo dvojnih kavljev na svojih osmih nožicah spleza do mesta, kjer je koža tanjša – najpogosteje pod pazduhami, za koleni ali v dimljah. Tja zapiči rilec, svoj prehranjevalni organ, ter v rano izloči snov z anestetičnim učinkom, zato vboda običajno ne občutimo. Nevarnost za človeka se skriva prav v klopovi slini, saj lahko okužen klop z njo povzročitelje bolezni prenese v krvni obtok novega gostitelja.

V primeru močnejše okužbe se razvojni krogi lahko pojavljajo po celem telesu. Lahko je samo eden ali jih je več. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Če bolezen ni zdravljena takoj, lahko zdravstvene težave povezane z okužbo izbuhnejo šele po več letih po dejanski okužbi. Lymska borelioza se zdravi z antibiotiki. Simptomi okužbe pa se lahko zelo uspešno lajšajo tudi z naravnimi sredstvi.

Letno pri nas zabeležimo več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu.

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. V prvem tednu so znaki klopnega meningoencefalitisa (poimenovano tudi meningitisa) podobni znakom gripe (glavobol, vročina, bolečine v mišicah) in ko človek meni, da je že skoraj ozdravel, nastopi druga faza, ki prinaša resne težave (visoka temperatura, močni glavoboli, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, včasih tudi motnje zavesti in zbranosti.)

Približno 1% obolelih okužbe je smrtnih. Okoli 10 – 20 % obolelih pa ima trajne posledice, kot so ohromitve, težave s sluhom, govorom, ravnotežjem, motnje spomina in koncentracije. Zdravila ni. Možno pa je preventivno cepljenje, ki ga je potrebno obnavljati med 3 do 5 let.

Klope nam v dom lahko prinese tudi kakšna žival, celo hišni pes ali mačka. Zato je pomembno, da jih primerno zaščitimo in redno pregledujemo. Za zaščito sebe in naših domačih živali je smiselno, da na vrtu uničimo možna prebivališča oziroma gnezdišča klopov. Trato redno kosimo in ne puščamo visokih rož ali skupin rož na trati.

Za dodatno zaščito, ki je skorajda nujna, se poškropimo tudi s sredstvom proti klopom. Effect Protect Repelent proti klopom lahko poškropimo po oblačilih ali nanesemo na kožo, ščitil nas bo kar do 7 ur. Ta nežen kremast losjon je koži prijazen in primeren za vso družino, tudi za otroke starejše od 3 let. Losjon ima suho, nelepljivo in kremasto strukturo in se lahko uporablja tudi skupaj z losjonom za sončenje.