Sršeni so največje družbene ose v Sloveniji in imajo pomembno vlogo v naravi, vendar lahko gnezda v bližini doma predstavljajo varnostno tveganje. Čeprav so običajno manj napadalni od os, svoje gnezdo odločno branijo. Ob pojavu sršenov je pomembno ukrepati premišljeno in uporabiti ustrezne rešitve.
Sršene najpogosteje opazimo od pozne pomladi do jeseni, ko gradijo gnezda in iščejo hrano. Pogosto se zadržujejo v bližini gozdov, sadovnjakov, vrtov ter na podstrešjih, v lopah in drugih mirnih prostorih, kjer lahko varno razvijejo kolonijo.
Čeprav njihov videz pogosto vzbuja strah, sršeni praviloma niso napadalni brez razloga. Nevarni postanejo predvsem takrat, ko se približamo njihovemu gnezdu ali jih ogrozimo.
Sršeni iščejo primerna mesta za gnezdenje ter dovolj hrane za razvoj kolonije. Spomladi oplojena matica začne graditi novo gnezdo, ki se skozi poletje postopoma povečuje.
Njihov pojav najpogosteje spodbudijo:
Najpogosteje gnezdijo v drevesnih duplinah, na podstrešjih, v vrtnih lopah, pod napušči ali v drugih zaščitenih prostorih.
Sršeni imajo pomembno vlogo pri uravnavanju populacij drugih žuželk, vendar lahko njihova bližina predstavlja tveganje za ljudi. Svoja gnezda branijo odločno, zato lahko ob motenju kolonije pride do večkratnih pikov.
Pik sršena lahko povzroči:
Pri osebah, alergičnih na pik kožekrilcev, lahko pride tudi do resnejše alergijske reakcije, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Če se gnezdo nahaja v bližini vhodov, teras ali drugih pogosto uporabljenih površin, je priporočljivo pravočasno ukrepati.
Sršeni za gradnjo gnezd izbirajo mirna in zaščitena mesta, kjer je malo motenj ter dovolj hrane v okolici.
Najpogosteje jih najdemo:
Posamezne sršene pogosto opazimo tudi ob cvetočih rastlinah, sadnem drevju ali tam, kjer lovijo druge žuželke.
Posamezen sršen v okolici doma še ne pomeni, da je v bližini gnezdo. Če pa sršene pogosto opažate na istem mestu ali opazite njihovo redno preletavanje v določeno smer, je velika verjetnost, da se kolonija nahaja v neposredni bližini.
Na prisotnost sršenov najpogosteje opozarjajo:
Če opazite gnezdo ali večje število sršenov na istem mestu, se mu ne približujte in ga ne poskušajte mehansko odstraniti.
Če sršeni le občasno letajo po okolici, običajno ni razloga za ukrepanje. Kadar pa zgradijo gnezdo v neposredni bližini doma ali na mestu, kjer predstavljajo nevarnost za ljudi, je priporočljivo čim prej poskrbeti za njegovo varno odstranitev.
Priporočamo:
✔ izogibanje približevanju gnezdu,
✔ odstranjevanje prezrelega sadja in drugih virov hrane,
✔ zapiranje odprtin, ki omogočajo vstop v podstrešja ali druge objekte,
✔ uporabo namenskih pripravkov za zatiranje sršenov,
✔ pri večjih ali težje dostopnih gnezdih pomoč strokovnjakov za zatiranje škodljivcev.
Najprimernejši čas za obdelavo gnezda je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je večina sršenov v gnezdu in je njihova aktivnost najmanjša.
Navadni sršen je največja vrsta družbenih os v Sloveniji. Odrasli osebki zrastejo do približno 3,5 centimetra. Gnezda gradi v drevesnih duplinah, na podstrešjih, v lopah, dimnikih in drugih zaščitenih prostorih. Hrani se predvsem z drugimi žuželkami, zato ima pomembno vlogo pri naravnem uravnavanju njihovih populacij.
Azijski sršen izvira iz jugovzhodne Azije in velja za invazivno vrsto, ki se v zadnjih letih širi po Evropi. Manjši je od navadnega sršena, prepoznamo pa ga po temnejšem telesu in značilnih rumenih konicah nog. Predstavlja predvsem grožnjo čebelam in drugim opraševalcem.
Sršen je večji od ose in ima bolj robustno telo z rjavkasto-rumenim vzorcem. Kljub svoji velikosti je običajno manj napadalen kot navadna osa, vendar svoje gnezdo brani zelo odločno.
Pik sršena je zaradi večje količine vbrizganega strupa običajno bolj boleč, ni pa sam po sebi bistveno nevarnejši od pika ose. Največje tveganje predstavljajo alergijske reakcije ter piki v predelu obraza, ust ali grla.
Gnezdu se ne približujte in ga ne poskušajte mehansko odstraniti. Če predstavlja nevarnost za ljudi ali se nahaja v bližini doma, ga obdelajte z ustreznim pripravkom ali se obrnite na strokovnjake za zatiranje škodljivcev.
Ne. Sršeni praviloma niso agresivni in ljudi ne napadajo brez razloga. Nevarni postanejo predvsem takrat, ko se približamo njihovemu gnezdu ali jih poskušamo odgnati.
Redno pregledujte podstrešja, vrtne lope in druge mirne prostore, zaprite odprtine, skozi katere bi lahko vstopili, ter odstranjujte prezrelo sadje in druge vire hrane v okolici doma.
Na vrtu nas pogosto zmotijo ose in sršeni, še posebej, če je v bližini zrelo sadje ali so na mizi sladke pijače in hrana. Te žuželke so sicer miroljubne, a kaj hitro postanejo napadalne, ko so razdražene ali kadar branijo svoja gnezda.
Njihovo življenje se odvija v določenem ciklusu, na katerega vpliva dolžina zime in izredno nizka temperatura. Spadajo med žuželke, red kožokrilci, rod Vespidae. So največji med našimi osami, imajo zelo razširjeno glavo in oprsje. Značilna je progavost zadka, dosežejo velikost do 30 mm.
.png)
