Ker se ščurki pogosto gibljejo med virom hrane in nečistočami, lahko prenašajo patogene mikroorganizme, ki lahko povzročajo zastrupitev s hrano ali druge bolezni. Veliko ljudi kaže znake alergije na njihove izločke in ostanke levitve. Alergeni, ki jih prenašajo ščurki, lahko povzročajo zamašen nos, kihanje, solzenje oči lahko v težjih primerih pa tudi blažje in hujše primere astme. Astma, katere vzrok je prisotnost ščurkov, je še posebno razširjena pri otrocih, ki živijo v gosto naseljenih območjih, kjer je lahko prisotnost ščurkov velika.
Kako prepoznamo ščurke in njihove sledi?
Ščurki so ploščati, rjavkasto obarvani insekti z dolgimi tipalkami, ki se zelo hitro premikajo. Najpogosteje jih opazimo ponoči, ko zapustijo svoja skrivališča in iščejo hrano ter vodo. Ob prižigu luči običajno hitro zbežijo v razpoke, pod pohištvo ali druge skrite kotičke.
Za ščurke je značilna nepopolna preobrazba. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki so podobne odraslim osebkom, vendar še nimajo razvitih kril. Med rastjo se večkrat levijo, dokler ne dosežejo odrasle oblike.
Ščurki se razmnožujejo izjemno hitro. Samice odlagajo jajčne kapsule na skrita in zaščitena mesta, iz katerih se lahko izleže od 15 do 40 ličink, odvisno od vrste. Nemški ščurek velja za eno najbolj razširjenih in trdovratnih vrst, saj lahko ena samica v manj kot letu dni posredno prispeva k nastanku več tisoč potomcev.
Eden prvih znakov prisotnosti ščurkov so njihovi izločki, ki spominjajo na drobna zrna mletega popra ali maka. Najdemo jih ob poteh gibanja, v bližini skrivališč ali na mestih, kjer se ščurki zadržujejo dlje časa.